Datum razprave:
19. februar 2005
Tema razprave:
borba v Trbovljah 12.2.2005
Brazilski Jiu-Jitsu
Vpr.: Kako komentirate svoj nastop v Trbovljah?
Odg.: “Mislim, da nasprotnik kljub svoji več kot 20 kilogramski premoči in s svojim imenom ni imel dominance nad menoj oz. borbo. Z razliko od ostalih je pokazal znanje parterja, za kar sem moral spremeniti način borbe. Vedel sem, da borba lahko traja dolgih 10 minut, zato sem, ko sem ga dobil v polni gard (klešče), iskal opcije za boljšo pozicijo in hkrati opazoval odzive. Imam občutek, da se je nato odločil za udarce iz obupa, saj po več poskusih ni mogel prečkati mojega garda, borba pa je tudi potekala že kar nekaj minut. Ko se je odprl z rokami in začel mahati, sem spustil gard, da bi se dvignil z nogami in napadel njegove roke ali vrat. Takrat je nekaj udarcev prišlo skozi vendar so le ti poskrbeli da sem svoje noge dobil preko njegovega vratu in jih sklenil. Od tam se mi je seveda ponudila cela paleta opcij za katere sem prepričan, da če ne bi bila borba takrat prekinjena bi se lahko situacija razpletla drugače. Čisto iskreno se mi osebno sploh ne zdi, da sem to borbo izgubil.”
Vpr.:Menda niste hoteli prekiniti borbe oz. niste bili zadovoljni s sodniško odločitvijo?
Odg.: “Kot prvo mislim da na tekmovanju tipa Slo proti Hr kot je bilo to, ne bi smeli biti le hrvaški sodniki. Konkretno za mojo borbo pa mogoče samo to, da si je izbral zelo napačen čas prekinitve. Če gledamo uradni vzrok prekinitve zaradi udarcev, bi potem lahko to storil že prej, v drugem primeru pa bi po moje moral pustiti borbo naprej kajti iz moje strani sem takrat prišel resno na potezo. Seveda nisem hotel prekiniti borbe saj sem bil nekaj gibov oddaljen od popolnoma drugačne situacije. No, kakor koli že, sodnik ima zmeraj zadnjo besedo. Meni kakor vidite ni nič, tako da se že pripravljam za naprej in se veselim naslednje borbe, ko bo in takrat bom še bolj pripravljen kot sem bil sedaj.”
Vpr.: Kako pa gledate na celotno sliko borb v Trbovljah?
Odg.: “Sedaj ko sem si pogledal posnetek ostalih borb, lahko samo potrdim občutek, ki sem ga dobil že na samem večeru in sicer to, da je bila moja borba res borba večera. Pa ne, da bi se hvalil oz. gledal karakteristike posameznika, vendar predvsem po kvaliteti borbe. Ko si kot zunanji opazovalec ogledam mojo borbo, vidim dva kvalitetna MMA borca, ki vesta zakaj sta tam. V nekaterih prejšnjih pa sem, pa brez zamere tistim, dobil občutek da se nekateri borci ne znajdejo ravno tako kot bi se moral borec na takem tekmovanju. Mislim, da nekaterim resno primanjkuje znanje parterne borbe, ki pa je danes zelo pomemben dejavnik na takšnih tekmovanjih.”
Vpr.: Kakor vem tudi vi učite parterno borbo, torej učite brazilski jiu-jitsu?
Odg.: “Jaz ne ucim brazilskega jiu-jitsa ampak slovenskega! Sploh pa je zame ime brazilski jiu-jitsu bolj trend zadnjega obdobja borilnih veščin. Parterni jiu-jitsu pač obstaja že od nekdaj in ko so Brazilci v prejšnjem stoletju pripeljali znanje iz Azije niso odkrili nič novega. Mislim, da se je še celo ne dolgo nazaj na enem velikem tekmovanju, Pride FC na Japonskem, ravno govorilo o tem in je eden od začetnikov tega brazilskega jiu-jitsu gibanja, Hellio Gracie ali pa eden od njegovih sinov, javno izjavil v tem smislu, da vse kar znamo, smo dobili od vas…”
Vpr.: Veste da v naše kraje prihaja veliki mojster brazilskega jiu-jitsa, Brazilec… ?
Odg.: “Zakaj je sosedov kruh zmeraj boljši od domačega? Se opravičujem, da se nisem rodil kot Brazilec (smeh). Najbolj žalostno pri tem je to, da se nekateri tukaj ne zavedajo, da je vso znanje tega že davno tukaj pri nas. Mojega mentorja g. Anda Hirschmanna bi verjetno marsikateri Brazilec nosil po rokah…”
Vpr.: Mislite da Brazilce preveč hvalijo na tem področju?
Odg.: “Hmm, verjamem, da je zelo veliko brazilskih mojstrov, ki obvladajo parter in jih seveda tudi spoštujem. Oni so pač s to parterno revolucijo po svetu začeli prej kot ponekod drugje in zato je tudi največ parternih borcev prav s tam. Vendar po drugi strani svet ni majhen in danes obstaja tudi veliko drugih, ki so prav tako dobri ali še boljši.
