V harmoniji vidim same ljubezni. Neka pesem pravi, da je ljubeznn edina prtljaga, ki jo prineseš s sabo in ki je ne moreš pustiti za seboj. Zakaj ne bi čim več ljubezni dal v kovček? Na treningu nas Mojster uči, kako delati s partnerjem, da bi oba napredovala. Uspeh pride samo, če se prilagajava drug drugemu, oziroma da delava v harmoniji.
Kadar jem kosilo, ki ga je skuhala mama, nikoli ne pomislim, da so lahko gobe v omaki strupene! V restavraciji včasih podvomim v kuharja, da mi ni dal med jurčke tudi kakšno mušnico. Na treningu bi moral biti kot doma, tudi če je včasih kaj težko in boleče, vedno dobivam najboljše in je dobro za mene in moje napredovanje. Vsaka sekunda dvoma, je izgubljena tudi sekunda treninga.
Včasih se počutim kot pulover iz volne. Ko ga oblečem je zelo topel, oprijet in mehak. Sčasoma rata ves raztegnjen in tudi mehak ni več tako. Ampak ko ga ponovno operem, je prav tak kot je bil prvo uro. Po končanem treningu se počutim zelo dobro, in kar neka toplina me obdaja. Ko se vozim domov, že komaj čakam na naslednji trening. Vendar drugi dan, ko pride čas za trening, se mi kar ne da, da bi se šel metat in matrat, saj bi doma lahko ležal. Ampak ker vem , da je po treningu vse lepo in prav, počutje na vrhu roba, mi ni težko iti. Treninge jemljem kot pulover. Če hočem imeti mehkega in toplega ga moram oprati, če se hočem počutiti bolje, moram na trening.
Upam da bom nehal iskati razloge zakaj hodim na treninge, ampak da bom hodil zato, ker imam rad kar se dogaja v telovadnici, rad imam Aikido in rad imam vzdušje, ki ga naredi Mojster.
