Prvič sem se srečal z Aikido jem leta 1998. Na začetku sem videl Aikido kot borilno veščino. Mislil sem da bom takoj vse znal. Ko pa sem stopil na blazine, so se mi podrle vse sanje, ker me noge sploh niso ubogale.
Sprva sem se zanašal na fizično moč. Ker pa fizično nisem tako močan, veliko gibov nisem mogel narediti. K meni je pristopil učitelj Ando in mi rekel, naj se ne zanašam na fizično moč, ampak naj naredim tehniko, in to natančno in sproščeno. Res sem naredil tako in videl, da tehnika res deluje.
Tako sedaj poskušam naredid čim več stvari v življenju, kajti če sem sproščen, se mi stvari v življenju bolje iztečejo.
Preden sem začel trenirati, se je moje žvljenje iz dneva v dan ponavljalo. Sedaj pa je vsaka ura drugačna. S pomočjo Aikido-ja sem dobil veliko samozavesti, ki mi pomaga pri premagovanju težav. S samozavestjo sem si v šoli pridobil nekaj prijateljev. Na primer – v šoli se je nekdo vedno “napihoval” se mi smejal in mislil, da se ga bojim. Nekega dne je šel proti meni in mislil, da se ga bom ustrašil, vendar se ga nisem. Takrat je videl da sem samozavesten. Kasneje sva se spoprijateljila.
Aikido mi v živlenju pomeni največ. V življenje mi je prinesel veliko sreče, Ijubezni, samozavesti in prijateljev.
