Moj Aikido

Ni v moji moči ta trenutek dojeti vse resnice. Pripiram oči, zaslepljiva svetloba vabi me z vseh strani. Kje je prava pot? Ne najdem je brez zablod. Obupam, še čustva, biseri moje biti neukrotljivi včasih motijo moj smisel.

Nadanem si sončna očala, se umirim in dvakrat globoko vdihnem. Aikido, spet v tvojih gibih se najdem. Sama sebi sem namen in v zadovoljstvo! Dojemam tisto, kar prej sploh nisem vedela, da obstaja. Nisem več del popolnega sistema človeških mravljišč, ujetnica urnikov in pričakovanj. Lahkotno bivam v svojem življenju in napredujem.

Maruša Jakopič Plešnar