Aikido, pot učenja

Aikido mi je sprva predstavljal le borilno veščino, način samoobrambe, kasneje pa sem uvidel, da je Aikido precej več kot le to, več kot borilna veščina, več kot samoobramba. Aikido je pot, je pot samospoznanja, pot učenja, vendar pa ta pot ni lahka, kot bi mislila večina, je trda, naporna pot, polna trdih pristankov na tla (ukemijev) in mentalnih pristankov posameznikovega ega in ponosa, ko uvidiš, da le nisi tako super, kot si na začetku mislil. Kmalu uvidiš, da človek kot posameznik ne pomeni skoraj nič, pač pa je važna skupina, skupina po srcu dobrih ljudi, ne pa umazana in hinavska skupina ljudi, ki je ruši in uničuje. Zato je Aikido pot spoznanja, pot učenja, postati boljši človek, boljši prijatelj, boljši sin in ne nazadnje boljši oče in mož.

Andokai Aikido mi pomeni kot borilna veščina in kot pomoč pri samospoznavanju, kot unikaten in edinstven način učenja, ki ga ni na svetu in tudi če bi bil, ga ne bi zamenjal za nič, kajti način učenja, ki ga ima Mojster Ando Hirschmann je res edinstven in tisti pravi. Pri njem sem se v štirih letih naučil več kot bi se pri drugih mojstrih v desetih, dvajsetih ali več letih. Za to sem mu neizmerno hvaležen, saj mi je odprl oči, ki so bile prej zaprte. Je človek z veliko karizmo, velikim srcem, velikim zaupanjem, tako borilnim kot duhovnim. Zato bi ga morali vsi, ki so se kdaj učili pri njem in tisti, ki se še učimo pri njem, spoštovati in biti pošteni do njega tako, kot je on do nas, ko nam predaja svoje veliko in dragoceno znanje, ki je edinstveno.

V borilnih veščinah, ne samo v Andokai Aikidu in Jiu-jitsu je vse preveč >filozofov< in kvazi učiteljev, ki lažejo svojim učencem in jim predajajo neuporabno znanje, zato je res težko najti dobro šolo in dobrega učitelja oziroma mojstra. In zmotno je mišljenje, da mojstra naredijo tehnike, ne, mojstra naredi življenje in kilometrina. To je le ena od malenkosti, ki sem jo prejel od svojega učitelja gospoda Hirschmanna.

Velik problem je tudi, da so ljudje prehitro zadovoljni s svojim znanjem, zato se na neki točki nehajo učiti in tam ostanejo. Ko pa pride do realne situacije, >zamrznejo< in se ne morejo ubraniti. In potem pravijo, da tehnika ali veščina ni efektivna in začnejo razvijati >realni Aikido< ali kaj podobnega. V bistvu pa je lahko vsaka tehnika efektivna, samo pristop k treningu mora biti pravi, iskren in tako bo tudi naše življenje pravo. Potrebno se je samo priganjati in resno trenirati. In to pa to!

Tevž Eržen